Gradbene pogodbe so v dejanskem smislu kompleksni posli, sestavljeni iz številnih manjših izpolnitvenih ravnanj, ki na koncu skupaj privedejo do rezultata – gradbe. Prav zaradi tega se večkrat zgodi, da se šele v fazi izvajanja del ugotovi potreba po določeni spremembi prvotnega načrta (projektne dokumentacije), kar Posebne gradbene uzance (PGU) in splošni pogoji pogodb FIDIC upoštevajo na način, da naročniku omogočajo, da svoja navodila (projektno dokumentacijo) naknadno enostransko spremeni. Ko pride do takšne spremembe projektne dokumentacije, se vselej zastavi tudi vprašanje, kaj takšna sprememba pomeni za izvajalčevo plačilo.
Kadar se s spremembo izvajalčeva izpolnitvena obveznost poveča, je odgovor razmeroma jasen in preprost – takšna naknadna dela imajo naravo dodatnih del. Takšno stališče je sprva zavzela že sodna praksa, od leta 2020 pa takšna dela kot dodatna dela izrecno opredeljujejo tudi PGU (9. točka 9. uzance). Naročnik in izvajalec se morata torej za ta dela sporazumeti o ceni, izvajalec pa je zanje upravičen do dodatnega plačila.
Manj jasen pa je odgovor v primeru, ko zaradi naknadnih sprememb določenih del ni treba (več) izvesti. Na prvi pogled se zdi, da se odgovor skriva v cenovni klavzuli – če je cena dogovorjena kot cena na enoto, izvajalec neizvedenih količin ne bo zaračunal, medtem ko pavšalna cena (skupaj dogovorjena cena oziroma cena na ključ) izključuje vpliv manj del, kar kaže na to, da je izvajalec še vedno upravičen zaračunati celotno prvotno dogovorjeno ceno.
Vendar pa je takšno stališče napačno. Dela, ki jih zaradi spremembe projektne dokumentacije ni treba izvesti, namreč nimajo narave manj del, temveč posebno naravo opuščenih oziroma izločenih del. Ko pride do spremembe, se zato cena »ustrezno spremeni« (drugi odstavek 15. uzance PGU) oziroma se sprememba »oceni« (tako npr. podčlen 13.3. rdeče in rumene FIDIC knjige).
Ker je takšna situacija najbližje naročnikovemu (delnemu) odstopu od pogodbe (naročnik s spremembo projektne dokumentacije prekliče naročilo določenih del, ki postanejo opuščena dela), se je za konkretno spremembo cene najbolj primerno opreti na 648. člen Obligacijskega zakonika (OZ), iz katerega smiselno izhaja, da je izvajalec v tem primeru upravičen do »dogovorjenega plačila, zmanjšanega za stroške, ki jih ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti«. Povedano poenostavljeno – izvajalec je za opuščena dela, ki jih ni izvedel zaradi naročnikove enostranske spremembe projektne dokumentacije, upravičen zahtevati plačilo dobička, ki bi ga ustvaril, če bi ta dela izvedel.