Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino.
Zastavlja se vprašanje, ali je dolžan naročnik v Obvestilo o naročilu, s katerim izvaja postopek javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma navesti skupno količino, in torej maksimalno količino in/ali vrednost, del katere so lahko poznejša naročila.
Navedeno vprašanje je presojalo Sodišče EU, in sicer v zadevi št. C-23/20. Sodišče EU je med drugim zapisalo, da glede na načeli enakega obravnavanja in transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24 ter glede na splošno sistematiko te direktive ni mogoče dopustiti, da javni naročnik v obvestilu o javnem naročilu ne navede maksimalne vrednosti blaga, ki se dobavi na podlagi okvirnega sporazuma. Iz drugih določb Direktive 2014/24 namreč izhaja, da mora javni naročnik določiti vsebino okvirnega sporazuma, ki ga namerava skleniti. Tako načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije kot tudi načelo transparentnosti, ki iz njiju izhaja, zahtevajo, da so vsi pogoji in pravila postopka oddaje javnega naročila v obvestilu o javnem naročilu ali v specifikacijah navedeni jasno, natančno in nedvoumno, da lahko, prvič, vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter, drugič, javni naročnik dejansko preveri, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki veljajo za zadevno naročilo.
Po mnenju Sodišča EU bi bili načeli transparentnosti in enakega obravnavanja gospodarskih subjektov, zainteresiranih za sklenitev okvirnega sporazuma, kršeni, če javni naročnik, ki je prvotna stranka okvirnega sporazuma, ne bi navedel maksimalne vrednosti ali količine, na katero se tak sporazum nanaša.
Navedeno pomeni, da morajo javni naročniki, kadar izvajajo postopek javnega naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma v Obvestilu o naročilu ali v specifikacijah javnega naročila navesti maksimalno količino in/ali vrednost blaga, ki se dobavi na podlagi okvirnega sporazuma. Naročnik je na to maksimalno količino ob izvajanju okvirnega sporazuma vezan.
Navedba maksimalne količine je za javnega naročnika pravno zavezujoča, kar pomeni, da se lahko javni naročnik, ki je prvotna stranka okvirnega sporazuma, za svoj račun in za račun potencialnih javnih naročnikov, ki so jasno navedeni v tem sporazumu, zaveže le do zgornje meje maksimalne količine in/ali vrednosti ter da navedeni sporazum, ko je ta zgornja meja dosežena, preneha veljati.