ZJN-3 določa obligatoren postopek preverjanja in avtonomno odločitev naročnika o tem, ali bo postopek preverjanja izvedel ali ne.
Skladno z zakonom je naročnik vedno dolžan preveriti neobičajno nizke ponudbe, če prejme vsaj štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih so posamezne ponudbe za več kot 50 odstotkov nižje od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižje od naslednje uvrščene ponudbe. V tem primeru naročnik mora, ne glede na lastno oceno, izvesti postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe in ponudnika pozvati, naj predstavi podrobne podatke in utemelji posamezne relevantne elemente ponudbe.
Kot izhaja iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-134/2022, se v drugem primeru za postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe odloči naročnik sam, na podlagi lastne ocene in ne glede na število prejetih ponudb ter razmerja med njimi, potem ko po pregledu ponudb oceni, da je določena ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu, zaradi česar se mu vzbudi dvom o možnosti izpolnitve naročila. Če naročnik ponudbe izbranega ponudnika v okviru avtonomne presoje ni ocenil kot neobičajne nizke oz. ni ocenil, da v zvezi z njo obstaja dvom o izpolnitvi naročila, v konkretnem primeru fakultativnega postopka preverjanja ni bil dolžan izvesti. Ker nizka cena sama po sebi ni prepovedana, nižja ponudbena vrednost ene ponudbe pa je lahko npr. tudi posledica konkurenčnih prednosti ponudnika z nižjo ponudbeno ceno v primerjavi s ponudniki z višjo ponudbeno ceno, Državna revizijska komisija v omenjeni odločitvi ugotavlja, da vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da bi se moral naročniku poroditi dvom, da je ponudba izbranega ponudba neobičajno nizka, kar bi narekovalo izvedbo aktivnosti v smislu 86. člena ZJN-3, že zgolj na podlagi razlik v cenah ponudnikov po posameznih merilih.