Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), s katerim se ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023.
Navedeni zakon posega tudi na področje izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila. Zakon namreč v 56. členu določa, se v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023 se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.
Interventni zakon torej posega v že sklenjena pogodbena razmerja, in sicer v javno naročniške pogodbe, ki so jih sklenili zasebnopravni subjekti z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti. Določba 56. člena ZOPNN-F se ne uporablja za pogodbe, ki se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu.
Določba 56. člena posega na področje pogodbene kazni zaradi zamude in na področje pogodbenega roka.
Zakon določa, da se pri javno naročniških pogodbah do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo. Navedeno dejansko pomeni, da v javno naročniških pogodbah od 11.8.2023, ko je zakon začel veljati, do 31. decembra 2023 pogodbena kazen zaradi zamude ne teče. V navedenem obdobju za izvajalca ni posledic za zamude, saj se šteje, kot da pogodbena kazen za zamudo v tem obdobju ni bila dogovorjena. Ne pomeni pa navedena določba ZOPNN-F, da je izvajalec, ki je bil v zamudi že pred veljavnostjo interventnega zakona, prost pogodbene kazni. Do pričetka uporabe interventnega zakona je pogodbena kazen zaradi zamude tekla, z dnem 11.8.2023 pa se je njen tek ustavil.
V zvezi s podaljšanjem pogodbeno dogovorjenega roka zakon prinaša na prvi pogled jasno določbo, ki pa ob podrobni preučitvi prinaša številne pomisleke. Zakon določa, da se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Zastavlja se vprašanje, ali se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo pri vseh javnonaročniških pogodbah, ali le pri pogodbah na poplavno prizadetem območju. Menim, da je navedeno določbo moč interpretirati le na način, da se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo pri vseh javnonaročniških pogodbah, z izjemo pogodb, ki se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, saj je zakon te pogodbe izrecno izključil iz zakona. Na podlagi navedene določbe se roki torej avtomatično podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Navedeno seveda ne odvezuje izvajalca, da nemoteno izvaja dela in si prizadeva, da ne bi prihajalo do zastojev v izvedbi del oz. dobavi blaga. Izvajalec mora biti še naprej skrben pri izvajanju del oz. dobavi blaga ter ne sme zgolj zaradi te določbe ustaviti izvajanja del oz. dobav blaga. Izvajalcu res že na podlagi tega zakona pripada podaljšanje pogodbeno dogovorjenega roka, a izvajalec, ki bi namerno, brez utemeljenega razloga ustavil dela oz. dobavo blaga, bi lahko odgovarjal za škodo, ki bi jo utrpel naročnik po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posledično svetujem izvajalcem oz. dobaviteljem, da ustrezno beležijo in obveščajo naročnika o okoliščinah, ki jih ovirajo pri nemotenem izvajanju del.
Kadar prihaja do podaljšanja pogodbenega roka se javnim naročnikom vedno zastavlja vprašanje, ali morajo skleniti aneks, s katerim bodo rok podaljšali. Glede na to, da se rok podaljša na podlagi zakona samega menim, da aneksa ni potrebno skleniti iz razloga, da se rok podaljša ampak iz razloga lažjega dokazovanja. Sklenitev aneksa bo v korist obema pogodbenima strankama, saj bosta pogodbeni stranki sporazumni, da se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Priporočljivo je, da se z aneksom pogodbeni stranki tudi dogovorita, do kdaj se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Zakon namreč ne določa za koliko časa se pogodbeno dogovorjeni rok podaljša. Zakon ni opredelil, kaj pomeni obdobje trajanja posledic po naravnih nesrečah večjega obsega, zaradi česar ni jasno, za koliko časa se rok podaljša. Gre za pravno praznino, za katero bi bilo priporočljivo, da jo pogodbeni stranki zapolnita z aneksom. Na ta način bosta obe pogodbeni stranki vedeli, za koliko časa bo podaljšan pogodbeno dogovorjeni rok.