Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kakšno pogodbo ima sklenjeno izvajalec z naročnikom.
- MOŽNOST: Pri javno naročniški gradbeni pogodbi se Posebne gradbene uzance uporabljajo, ker niso izključene
Posebne gradbene uzance (PGU) v 96. in 97. uzanci določajo, da do sprejema in izročitve izvedenih del riziko naključnega uničenja, propadanja in okvare del, materiala in opreme trpi izvajalec, po tem trenutku pa naročnik. Pri tej vrsti pogodbe je torej ključni trenutek primopredaja del med izvajalcem in naročnikom. Pred primopredajo poslabšanje ali celo uničenje izvedenih del trpi izvajalec, zaradi česar je dobro, da ima za objekt v gradnji urejeno gradbeno zavarovanje z vsemi potrebnimi razširitvami, med katere denimo sodi tudi poplava.
- 2. MOŽNOST: Pri javno naročniški gradbeni pogodbi se Posebne gradbene uzance ne uporabljajo, ker so izključene
V kolikor so PGU iz pogodbe izključene, tveganje poslabšanja ali celo uničenja izvedenih del trpi naročnik, saj 644. in 645. člen OZ, ki se uporabljata tudi za gradbeno pogodbo določata, da je breme naključnega uničenja na lastniku. Ker načelo superficiet solo cedit (načelo enotnosti nepremičnine) določa, da se premičnina spoji z nepremičnino in postane po vgradnji last lastnika nepremičnin, je lastnik nepremičnine, torej investitor tisti, ki nosi breme posledic poplav. Če ima gradbeni izvajalec sklenjeno gradbeno zavarovanje je zelo priporočljivo, da ga uveljavi in naročnika s tem razbremeni stroškov za odpravo škode.
- 3. MOŽNOST: Sklenjena je pogodba po FIDIC-u
Če pa je sklenjena FIDIC pogodba, tveganje poslabšanja ali celo uničenja izvedenih del prav tako trpi naročnik, saj je to izrecno določeno v podčlenu 17.3 in 17.4 FIDIC RDEČE in RUMENE FIDIC knjige. Če splošni pogoji pogodbe niso spremenjeni s posebnimi pogoji pogodbe v členu 17, naročnik od izvajalca nima pravice zahtevati, da prevzame tveganje stroškov izvedbe dodatnih, nepredvidenih dela ali odprave drugih posledic poplav.