Tehnične specifikacije so vse naročnikove zahteve v zvezi z izvedbo javnega naročila. Nanašajo se lahko na kakovost, obliko, pogoj izdelave in uporabe ter vse druge tehnične značilnosti posameznih sestavnih delov javnega naročila. Popolna skladnost ponujenega blaga / storitev s tehničnimi specifikacijami naročnika je element dopustnosti ponudbe.
Naročnik je pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij pa ni neomejena – naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.
V razpisni dokumentaciji mora naročnik tehnične specifikacije opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki zadostne informacije za pripravo dopustne ponudbe. Kot nejasne določbe je mogoče obravnavati le tiste določbe, ki glede na besedilo ali kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno gledano omogočajo več različnih razlag. Če so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne, ne morejo biti predmet razlage (in claris non fit interpretatio). Morebitna nejasnost, ki izvira izključno iz subjektivnega dojemanja ponudnika ali naročnika, zato ne more biti relevantna. (sklep Dkom 018-065/2022 z dne 23.6.2022)
Nadalje mora naročnik od ponudnikov zahtevati, da opredelijo, katero konkretno opremo ponujajo. Le na ta način bo naročnik v fazi pregledovanja ponudb, lahko preveril, kaj ponudnik ponuja in ali to izpolnjuje njegove zahteve. Če naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji ne zahteva, da v ponudbi konkretno navedejo kaj ponuja, tega ne more zahtevati pozneje. Državna revizijska komisija je v sklepu št.: 018-018-065/2022 z dne 23.6.2022 med drugim zapisala: »Primarno je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti vrsto dokazil oz. način izkazovanja tehničnih zahtev v ponudbi. ZJN-3 pri tem določa le izhodišča oz. podlago, da lahko naročnik zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., hkrati pa ponudnikom omogoča tudi različne možnosti dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev (prim. npr. sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 ali drugi in tretji odstavek 70. člena ZJN-3). V vsakem primeru mora naročnik v razpisni dokumentaciji specificirati (op. jasno, natančno in nedvoumno):
– katera dokazila in
– v kateri fazi jih mora ponudnik predložiti.«
Ob upoštevanju, da ponudnik po roku za prejem ponudb ne sme dopolnjevati oz. spreminjati ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je tudi za naročnika pomembno, da razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve predmeta javnega naročila in način izkazovanja le-teh pripravi natančno in jasno.