Kaj naj stori naročnik, ko v postopku javnega naročila prejme ponudbo, v kateri sta dva različna podatka o ponudbeni vrednosti?

Kaj naj stori naročnik, ko v postopku javnega naročila prejme ponudbo, v kateri sta dva različna podatka o ponudbeni vrednosti?

Podatek o ponudbeni vrednosti je eden ključnih podatkov, ki jih mora vsebovati ponudba. V postopkih javnega naročanja je pozornost, ki jo namenjajo ponudniki pripravi ponudbenih obrazcev izrednega pomena. To zlasti velja za tiste dele ponudbe, ki jih po roku za prejem ponudb ni dopustno spreminjati oz. popravljati. Eden izmed takih delov je podatek o ponudbeni vrednosti. Skladno z določbo 6. odstavka 89. člena ZJN-3 ni dovoljeno po roku za prejem ponudb spreminjati oz. popravljati svoje cene na enoto brez DDV oziroma skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni kot posledica računske napake.

Kadar pride v ponudbi do zapisa različnih ponudbenih cen (bodisi cen na enoto pri isti postavki bodisi skupne ponudbene vrednosti) na dveh (ali več) mestih ponudbene dokumentacije, o računski napaki ni moč govoriti. Računska napaka je namreč le napaka pri osnovni računski operaciji, kar pa za dve različno vpisani ceni pri isti postavki ni mogoče govoriti.

Ker v postopkih javnega naročanja naročniki pogosto pripravijo dokumentacijo na način, da morajo ponudniki na več mestih vnesti skupno ponudbeno vrednost (praviloma je ta podatek zahtevan v obrazcu ponudbe, ponudbenem predračunu in osnutku pogodbe o izvedbi javnega naročila), morajo biti ponudniki pri izpolnjevanju teh obrazcev izredno previdni in natančni. Ponudbena vrednost, ki jo vnesejo na vseh obrazcih, ki so predvideni za vnos skupne ponudbene vrednosti, moa biti do centa natančna in enaka. Četudi se bi zgodilo, da bi bila skupna ponudbena vrednost vpisana v obrazcu ponudbe le za en cent drugačna od skupne ponudbene vrednosti, ki je vpisana v osnutek pogodbe, bi bila to napaka, ki bi vodila v izločitev ponudbe ponudnika. Naročnik te napake, pa četudi bi znašala le 1 cent, ne bi smel spregledati oziroma jo šteti za računsko napako. Stališče Dkom namreč je, da pomoten vpis spornih vrednosti na drugih mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pomeni računske napake in posledično za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče uporabiti niti določbe sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Glede na predstavljeno je zato izredno pomembno, da so ponudniki pri vpisovanju ponudbene cene (na enoto kot tudi skupne ponudbene vrednosti) izredno skrbni. Kot je Dkom že večkrat zapisala: »Ponudniki morajo ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, saj ta predstavlja enega od najpomembnejših in bistvenih delov ponudbe.«

Izobražujte se z nama