Strokovni dialog v. konkurenčni dialog

Strokovni dialog v. konkurenčni dialog

Vem kakšen cilj bi želel doseči, a potrebujem nasvete strokovnjakov.

Kako naprej?

Z dialogom?

Dialoge med naročniki in gospodarskimi subjekti pozna in dopušča tudi ZJN-3, vendar STROKOVNI DIALOG ≠ KONKURENČNI DIALOG.

Strokovni dialog oz. predhodno preverjanje trga, kot je zakonodajalec naslovil 64. člen ZJN-3, predstavlja možnost naročnika, da še pred začetkom postopka javnega naročanja izvede preverjanje trga, da bi pripravil oddajo javnega naročila in obvestil gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročilom. Naročnik lahko v ta namen izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja. Ob tem mora naročnik sprejeti tudi vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Zakon v zvezi z izvedbo ne predpisuje kakšne posebne objave, sama izvedba pa je v večji meri prepuščena samemu naročnik. V primeru strokovnega dialoga gre torej za možnost, ki jo lahko naročnik izkoristi še pred začetkom izvedbe postopka javnega naročila in predstavlja fazo priprave na sam postopek javnega naročanja. Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov pa načeloma ne vpliva na možnost sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, razen če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje enakopravna obravnava ponudnikov.

Konkurenčni dialog na drugi strani ureja 42. člen ZJN-3 in predstavlja enega od postopkov, po katerem je mogoče oddati javno naročilo in je posledično potrebno njegov začetek tudi ustrezno objaviti. Gre za nekoliko bolj postopkovno razdelan večfazni postopek, ki ga lahko izvajajo tako naročniki na infrastrukturnem področju kot splošnem, a slednji zgolj v določenih primerih. Predvsem je smiseln takrat, ko naročnik potrebuje prilagoditve zlahka dostopnih rešitev ali inovativne rešitve, pa tudi takrat, ko naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij na sicer običajen način. Kljub temu pa mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu navesti svoje potrebe in zahteve in jih v tem obvestilu ali opisnem dokumentu tudi podrobneje opredeliti. Dialog predstavlja eno od faz postopka po 42. členu ZJN-3, v kateri naročnik s kandidati, katerim je priznal sposobnost, najde eno ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe. V okviru tega dialoga se lahko razpravlja o vseh vidikih javnega naročila, a naročnik mora tudi pri izvajanju tega dialoga zagotoviti enako obravnavo vseh udeležencev in informacij ne sme nuditi diskriminatorno. Ko naročnik zaključi dialog, vsakega od udeležencev, ki so sodelovali na zadnji stopnji dialoga, povabi k predložitvi ponudbe. Prejete ponudbe naročnik oceni na podlagi vnaprej določenih meril in odda javno naročilo.

Kateri dialog boste izbrali?

Izobražujte se z nama