ZJN-3 v 22. členu določa mejne vrednosti za objave. V 3. odstavku tega člena je navedeno, da kadar Evropska komisija sprejme spremembe mejnih vrednosti za objave, ministrstvo, pristojno za javna naročila, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti. Ne glede na 2. odstavek 22. člena ZJN-3 upošteva naročnik spremenjene mejne vrednosti od 1. januarja po njihovem sprejetju. Evropska komisija mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu, sprejme z delegiranimi uredbami, kar pomeni, da veljajo neposredno.
Mejne vrednosti iz 22. člena ZJN-3 oz. vrednosti, ki jih določi Evropska komisija, so pomembne glede objav v zvezi z javnimi naročili, saj določajo kdaj mora naročnik obvestilo v zvezi z javnim naročilom objaviti na portalu javnih naročil oziroma na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU.
Poleg tega pa se na vrednosti iz 2. odstavka 22. člena ZJN-3 sklicuje tudi 6. odstavek 40. člena ZJN-3 v zvezi z roki za prejem ponudb v odprtem postopku. Slednji določa, da »ne glede na 2. odstavek tega člena lahko naročnik za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti iz 2. odstavka 22. člena tega zakona, določi krajši rok za prejem ponudb«. Določilo 6. odstavka 40. člena ZJN-3 se sklicuje zgolj na mejne vrednosti, ki so določene v 2. odstavku 22. člena, ne pa tudi na s strani Evropske komisije spremenjene mejne vrednosti…
… in pojavi se dilema:
Katere vrednosti naj naročnik upošteva pri določitvi roka za prejem ponudb na podlagi 6. odstavka 40. člena ZJN-3, če se vrednosti določene v 2. odstavku 22. člena ZJN-3 in mejne vrednosti, ki jih je sprejela Evropska komisija razlikujejo?
Določilo ZJN-2 in prvotni predlog ZJN-3, sta določala, da »kadar Komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za javna naročila, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti«. Zavzeti je mogoče stališče, da je bil namen predlagatelja ZJN-3, da se morebitne nove mejne vrednosti upoštevajo tudi glede določitve rokov v odprtih postopkih. A glede na to, da se sprejeto besedilo v ZJN-3 razlikuje od besedila v ZJN-2 in predloga ZJN-3, izrecne potrditve o tem v zakonu ni. Odgovor je oblikovala Državna revizijska komisija, ki je v odločitvi št. 018-172/2020 navedla, da podlaga za določanje roka za prejem ponudb iz 6. odstavka 40. člena ZJN-3 velja za primere javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je nižja od t.i. evropskih mejnih pragov.
Ne glede na vse, pa morajo naročniki pri določanju rokov vedno spoštovati splošno pravilo iz 1. odstavka 74. člena, ki določa, da morajo javni naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil upoštevati zlasti kompleksnost javnega naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudbe.