V zadnjih dobrih dveh letih nas je najprej zdravstvena, nato pa še zunanje politična situacija prisilila, da smo se soočili z vprašanjem podražitev, ki nas danes spremljajo na vsakem koraku.
V pravno-poslovnih razmerjih se je marsikdo prvič zazrl in analiziral nekatere, pred tem sicer dogovorjene, a v praksi neuporabljene določbe – razna pogodbena določila o fiksnosti in nespremenljivosti cen, ki so bila pred tem sprejeta brez posebne pozornosti in o njih nihče ni podrobno razmišljal, so naenkrat postala nova realnost in začela odločilno vplivati na poslovna razmerja. Gradbeni izvajalci so prvič zares občutili, kaj pomeni nositi 10-odstotno breme podražitev, naročniki spoznavajo, da vpliva podražitev pri nekaterih (npr. gradbenih) pogodbah ne morejo v celoti izključiti in prevaliti na nasprotno stranko. Še zlasti neugoden je položaj izvajalcev javnih naročil, ki imajo izrazito omejene možnosti pri vplivanju na vsebino pogodbe. Ker odgovorov na ta vprašanja pred obema krizama in ob sklenitvi pogodb nihče (niti naročnik niti izvajalec) ni ponotranjil, se večkrat zgodi, da se pri kasnejšem reševanju teh dilem vsaka stranka počuti oškodovano, s čimer se povečuje možnost sporov.
Te izkušnje bi nas morale naučiti, da je vprašanje podražitev treba bolj poglobljeno nasloviti in se ga zavedati že v fazi sklepanja pogodbe. Smiselna in poštena (še posebej pri dolgoročnih pogodbah) je določitev valorizacije cene izvajalčevih storitev – po eni strani zato, ker se s tem breme podražitev vsaj v določeni meri pošteno porazdeli, po drugi strani pa stranke podzavestno spodbudi, da na to vprašanje pred sklenitvijo pogodbe vsaj pomislijo, ko analizirajo, do kakšnih vrednosti bodo upravičeni v primeru različnih
Vsebina valorizacije (analitična metoda, indeksna metoda ipd.) je stvar dogovora med pogodbenima strankama, ki bosta s tem že v sklenitveni fazi našli skupni jezik, kar bo nenazadnje tudi zmanjšalo verjetnost spora, ko bo do podražitev dejansko prišlo. Valorizacijska klavzula je zato poštena in koristna rešitev ter jo je pri sklepanju pogodb treba spodbujati. Tudi stranke, ki so v fazi sklepanja pogodbe to priložnost zamudile, pa se o tem lahko sporazumno dogovorijo v izvedbeni fazi, pri čemer morajo biti javni naročniki seveda pozorni na omejitve sprememb pogodb o izvedbi javnih naročil.